ŠEFek NOVAKec

Kot vsako leto do sedaj smo si tudi letos privoščili teden dni morja. Letovali smo v Sukošanu pri Zadru, turistično naglo razvijajoči se občini. Ob prihodu nas je presenetilo, da je res bilo vse tako, kot je pisalo v ponudbenem katalogu. Prvič v zgodovini smo imeli na voljo (delujočo) klimatsko napravo.

Še isto popoldne smo seveda »morali« preizkusiti plažo (v redu), par metrov stran sem nekega Čeha slučajno slišal reči »dej mi nafukalčko«. Spomnil sem se na NMK in si zadnjo besedo prevedel kot pumpa, zračna tlačilka (za slaviste).

Dopoldne drugega dne mi je pokvarila neka revija, v kateri sem zasledil… …«šifra: KLEMEN1 – simpatični kozorog išče simpatičnega in iskrenega tipa za resno zvezo«

…saj nimam nič proti istospolno usmerjenim, da ne bo pomote.

Tehnično gledano je vsak dan bil enak – mukotrpno vstajanje (presneti hormoni!), zajtrk, plavanje, kosilo, nekajurni počitek, plavanje, večerja, nočni sprehod, mission Kill musquitos, spanje.

Na (nočnih) sprehodih sem se pred starši počutil kar malo nelagodno. Skorajda sleherna najstnica je pogledovala za menoj! Ena me je menda celo fotografirala. Mar me je zamenjala z Orlandom Bloomom? Eh, saj bo ob ogledu fotk ugotovila, da nisem njen kapitan na črni barki…

Ali sem pozornost zbujal s svojim čopom (ki je obsojen na giljotino) ali s svojim prvovrstnim žarčenjem, šarmom (beri: če sem jim bil tudi všeč), ne vem, se ne spoznam na to; saj mojemu egu neznansko prija, če sem všeč še komu drugemu razen sebi, ampak…

Za spomin sem si nabavil tole:

(slika)

Nisem ga slučajno izbral. Malo pomislite – značajsko trmasti osel, ki potiska tablo z napisom Hrvaška…

Kot nekdanji ljubitelj stripov sem si kupil tudi izvod Spider Man-a, pa se mi je zdel brezvezen, tako da sem raje posegel po Garfield Magazinu; tako mi je bil všeč, da sem si že naslednji dan kupil še tri (za ceno enega, ha ha, majstore)(kazanje jezika). Ženske, ki to berejo, se zdaj najbrž mislijo svoje. »Joj, kako je otročji…« Hudoooooo.

Vožnja domov je bila prava muka. 30 kilometrov pred Velebitom smo prevozili v dveh urah. Zunaj pa 37 stopinj. Uf… Ko smo se peljali v Zadar, smo potrebovali pet ur (pa še to bi lahko bili pol ure prej), za povratek pa kar sedem ur in pol. Pred predorom sveti Rok smo po radiu jasno slišali, da je na drugi strani kilometrska kolona, dodali so še nekaj izjav (pri kom so jih posneli mi ni jasno) kako je dobro poskrbljeno itd. Čista laž! Kolona vozil se je vila najmanj 5 km v daljavo! Da bi bila ironija popolna, so pred dvema neizgrajenima predoroma postavili tablo. Za leto 2008 so prilepili L, za 2009 pa J. Hja, bolje zaprt predor na Hrvaškem kot pa odprt predor v Šentvidu.

Kljub lepi okolici in prijaznim ljudem na Hrvaškem domovine ne bi nikoli zapustil za več kot nekaj tednov. Naj sklenem z besedami  I FEEL GOOD, BECOUSE I FEEL SLOVENIA AGAIN.

Poglejmo, kaj se je zgodilo v Ljubljani - le nekaj ur po slovesnem odprju predora, katerega cena je je trikratno presegla pričakovano, se je na tla usul kubični meter protipožarnega ometa;

 direktor DARS-a je za pripetljaj obtožil Angleže, oni naj bi leta 1984 (!) ta omet tudi nanesli na steno.

Če povzamemo - omet se je 24 let oklepal stropa, zdržal do otvoritve in se pet ur po njej vdal zobu časa. 

Ta teden mi gre vse narobe. Abstinenca od šolskega stresa in vročina pač delata svoje. Najprej sem bil obtožen laganja glede položnic za maturanca, čeprav je v resnici šlo za neljubo napako, potem se bil kriv, da se je sestra zaradi lastne trme umazala s sladoledom, zdaj pa še…

…naročeno mi je bilo, naj uredim jedilno mizo. Če sem hotel to storiti, sem moral pospraviti z nje vse, vključno z novokupljeno rožo (ki čisti zrak). Ravno tisti čas je mama iskala ribežn za pripravo zelnate solate.

Pridem z moje sobe, kamor sem postavil rožo, se spravim pripraviti mizo… – v tistem momentu mama najde izgubljen pripomoček na pultu, natanko pred njenimi očmi! Najdbo je pospremila z besedami:

»O, kako pa se je zdaj to čudežno pojavilo tukaj« - molčal sem.

»Zdaj mi je pa vse jasno,…« - še vedno tišina.

»…povej mi, kaj je počel v tvoji sobi!?«  -  K-k-kaj? Halo!? Kaj neki?

Začel sem ji prigovarjati, da je to totalna neumnost, da je pač spregledala, se zmotila itd., a je nikakor nisem mogel prepričati. Slišal sem še, da »ne prenese, če se ji kdo laže v oči«, v čemer se strinjava.

OK, priznam, da imam v svoji sobi sušilec za lase in na vratih tablico z napisom ŠEFek (tako me zdaj kličejo okoliški otroci), a kuhinjskih pripomočkov pa v njej res nikoli ni bilo in jih ne bo (za razliko od drugih placev v bajti), dokler bom šef jaz. Dejansko sem vprašal, kaj naj bi imel od ribežna v lastnem prostoru. Pripravo za rezanje žil? Bodimo vendar resni. 

Ali ste vedeli…

…da ščurek brez glave živi še šest dni?

Glej to foro – umre izključno zaradi lakote in žeje. 

Danes mineva eno leto od prve objave na tem naslovu, vsega skupaj se jih je nabralo 53, spisani so 104 komentarji, katerih število je zaradi nesporazuma (mislim da v oktobru) opazno upadlo. Naj na tem mestu še enkrat pojasnim, da so me sarkastične vsebine zabavale, ni mi bilo pa všeč, da je bilo ime avtorja le-teh izmišljeno. Alles normal?

Verjamem in vem, da vse objave niso enako kvalitetne (torej tudi ne enako butaste), da sem se ponavljal, da je slog pripovedovanja isti, da znam tudi zatežiti s popolnimi bedarijami… in da imam tudi sam veliko napak. Prosim za razumevanje.

Vseeno mi vsakdo prizna, da  ”sem dober, da se mi sploh ljubi”.

Ob skorajšnjem zaključku šolskega leta bi vsem zaželel lepe počitnice in obilo uspehov v bodočnosti. S tem mislim prav vse.

Pri psihologiji smo se malo hecali. Profesorica je naročila, naj povemo tri nam najljubše živali in nam šele nato razkrila, kaj naj bi to pomenilo (kao).

Sošolec se je znašel v silno neprijetni situaciji, ki mu je ne zavidam. Po povedanem lahko sklepamo, da sebe vidi kot tasmanskega vraga (???), drugi ga občutijo kot pando, v resnici pa je svinja bradavičarka.

Nikoli ne bi uganil.

Jaz pa nase gledam kot na slona, okolica kot na leva (kralj živali, opa), sicer pa sem maček (mijaaauuuuu!)(vzvišena kretnja z repom).

Tako je dokončno pokopana teorija velikega misleca (že omenjenega sošolca), po kateri sem žrrrrrrrebec. Vsaj deloma, saj na koncu koncev ne smemo spregledati dejstva, da sva glede na letnico rojstva po kitajskem horoskopa oba konja.

Iiiiiiihaha!